Erasmus + Glasbene šole Ribnica se nadaljuje v Rotterdamu
Glasbena šola Ribnica se s ponosom lahko pohvali, da je del programa Evropske unije imenovan Erasmus+, ki naslavlja mednarodno sodelovanje na področju izobraževanja, usposabljanja mladih in športa. Namen program je dvigniti kakovost izobraževanja in usposabljanja, pridobivanje novih znanj, spoznavanje novih metod dela ter s tem širjenje tako profesionalnega in osebnostnega obzorja vseh udeleženim tovrstnega mednarodnega izobraževanja. Za nas učitelje Glasbene šole Ribnica, udeležence tega programa to pomeni neprecenljivo izkušnjo, napolnjeno z novimi znanji, navdihnjeno z nepozabnimi dogodivščinami in osveženo prevetreno, novo motivacijo za nadaljnje še uspešnejše poučevanje.
Kot učiteljica saksofona na Glasbeni šoli Ribnica, sem si za svoje mednarodno izobraževanje v obliki tako imenovanega »job shadowing-a« oz. senčenja, izbrala Nizozemsko, deželo tulipanov, ki bi ji v mojem novembrskem tednu lahko rekla dežela nenehnega vetra. Moja destinacija je bil Rotterdam, natančneje priznana izobraževalna ustanova Codarts. Po več kot dvajsetih letih sem se tako vrnila v arhitekturno moderno mesto, ki je poznano kot največje evropsko morsko pristanišče, kjer sem se pred več desetletji tudi sama izobraževala in tam živela kar 6 let.
Codarts je v svetu zelo priznana šola, ki ponuja dodiplomski in podiplomski študij glasbe, uprizoritvenih umetnosti (kot so ples, učitelj plesa, cirkus, glasbeni teater) in študij splošnega učitelja glasbe v šoli. Tisti, ki se odločijo študirati glasbo, lahko izberejo klasično glasbo, pop glasbo, jazz ali svetovno glasbo, pri čemer se slednja deli še naprej na latinsko (brazilsko in karibsko), turško (anatolsko in otomansko), argentinski tango, flamenko in indijski oddelek. Število vseh študentov se giblje okoli številke 800.
Codartsova srednješolska različica je Codarts Lyceum, ali mini Codarts, ki pravzaprav nudi predpripravo na študij in ponuja vse Codartsove študijske programe, le da so prilagojeni srednješolski izobrazbi. Število dijakov, starih od 12 do 18 let, je v zadnjih letih okoli 200.
Nizozemski šolski sistem se razlikuje od slovenskega. Osnovna šola se prične že pri rosnih 4 letih in traja do 12.leta. Nizozemci v redni šolski program vključijo že malo šolo oziroma vrtec. Moji stari nizozemski prijatelji so mi povedali, da se otroci branja in računanja učijo pri šestih letih. Srednja šola traja 6 let, v študijska leta pa se vstopi z 18. leti, kar je približno tako, kot pri nas.
Namen mojega študijskega potovanja je bilo senčenje. Hecno ime, a tako strokovno označijo obliko izobraževanja, pri kateri poslušaš predavanja izbranega profesorja, spremljaš njegovo podajanje znanja ter si v tednu, ko sta skupaj, njegova »senca«. Jaz sem bila na priporočilo svojega upokojenega profesorja Alberta Schaapa, ženska senca profesorje Nilsu van Haftenu. Nils je raznovrsten glasbenik, saksofonist, skladatelj, dirigent, vodja različnih zasedb, tako malih kot big bendovskih, ki poučuje na Codartsu na vseh nivojih, torej na diplomskem in srednješolskem programu. Pred tem je Nils dolga leta poučeval na različnih privatnih glasbenih šolah.
Za razliko od Slovenije se na Nizozemskem glasbeno izobraževanje izdatno plačuje, saj je država že pred leti ukinila subvencijo osnovnega glasbenega izobraževanja in zato pouk poteka le v privatnih glasbenih šolah, ki pa so zelo drage. Pouk na eni izmed šol tako stane 1100 eur, kar zajema 36 lekcij po 30 minut, pri čemer je to cena le za individualni pouk, brez glasbene teorije ali kakršnekoli oblike skupinskega pouka npr. komorne igre ali orkestra, ki ga naše glasbene šole nudijo poleg pouka inštrumenta. Prav zaradi visokih cen so privatne šole skrajšale individualno uro glasbenega inštrumenta le na 20 minut tedensko, nekatere pa raje ponujajo skupinske ure izbranega inštrumenta.
V tednu senčenja sem profesorja Nilsa van Haftena spremljala med delovnim časom tako na srednješolski, diplomski in magistrski stopnji. Opazovala sem ga pri delu, poslušala različne individualne in skupinske lekcije ter njegovo delo primerjala s svojim, saj sem v preteklosti tudi sama poučevala na srednji glasbeni šoli (KGBL) v Ljubljani. Prav zaradi finančne pomoči, ki jo nameni naša država za glasbeno izobraževanje mladih in vzpodbuja osnovnošolski glasbeni program, so slovenski otroci na srednjo glasbeno šolo veliko bolj opremljeni z glasbenim znanjem, kot nizozemski. A manko v znanju se v srednješolskem izobraževanju s trdim delom posameznika in odličnim srednješolskim programom tudi na Nizozemskem hitro nadoknadi. Diplomski in magistrski študij glasbe je resnično na vrhunskem nivoju in prav zato je Rotterdam univerzitetna študentska meka, šola Codarts pa ena izmed boljših, morda celo ena izmed najbolj prepoznavnih evropskih šol za glasbo.
Presenetila me je raznovrstnost in dobra kvaliteta srednješolskih ansamblov, ki so se v času mojega obiska, intenzivno pripravljali na bližajoči se 1. nastop v tem šolskem letu. Dijaki ansambla fusion glasbe (fusion je glasbena zvrst, ki združuje elemente jazza z ostalimi vrstmi kot so pop, rock, funk, metal…) so se na zelo visokem nivoju preigravali s težkimi neparnimi ritmi. Pop in instrumentalni ansambel sta preigravala priredbe raznovrstnih znanih uspešnic. Imela sem priložnost pokukati tudi na vajo Big banda, ki ga vodi priznani pozavnist profesor Ilja Reijngoud, ter opazovati intenzivnejšo vajo saksofonske big band sekcije, poslušati pouk jazzovskega diplomskega ansambla in seminar na temo kako dovršiti svoj nastop »Master performace lab«.
V tem tednu me je najbolj zanimal pouk tehnike, ki sem ga imela možnost senčiti tako na srednji kot višji stopnji. Moja želja, pridobiti nova znanja, kako učencu pomagati pri razvijanju nastavka in tona, ki sta za saksofon še tako zelo pomembna, se je tako izpolnila.
Na šoli se je ravno v tem času tudi odvijala delavnica Latino glasbe venezuelskega saksofonista Felipe Castra, nominiranca za Latin Grammy glasbeno nagrado. Prav prijetno pa me je presenetil koncert glasbene skupine pripravljen za osnovnošolce, z namenom, da jih preko glasbenega potovanja popelje in seznanja z različnimi glasbenimi stili od popa, rapa, funka, jazza…
Celotedensko glasbeno senčenje v Rotterdamu je hitro minilo, a me je dodobra prevetrilo na glasbenem področju, pa tudi na telesnem. Nizozemska je namreč dežela vetra, na kar sem v letih, ko sem se vrnila živeti na sončno stran Alp, kar malo pozabila. Medtem ko sem se v svojih študentskih časih zlila z nizozemskim vetrom in po mestu pohajkovala kot domorodka, beri brez kape in šala okoli ušes, sem se sedaj po slovensko zavila okoli glave.
Hvaležna sem, da sem imela priložnost ponovno obiskati deželo mojega študija in tokrat v učiteljski vlogi sodelovati s profesorji, ki tam poučujejo. Izmenjave izkušenj in različnih pristopov učenja tehnik saksofona je nedvomno v dobrobit tudi učencem, saj bo sedaj njihova učiteljica glasbo učila z novim vetrom v laseh. Z veseljem in velikim entuziazmom podeljujem pridobljeno znanje in izkušnje naprej s svojimi sodelavci na glasbeni šoli Ribnica. Zadovoljni učitelji so nedvomno v blagoslov tudi vsem učencem, zato sem izjemno hvaležna, da sem bila lahko del projekta Erasmus+ tudi jaz. Velika zahvala gre seveda našemu ravnatelju Francu Malavašiču, ki mi je dal priložnost, da sem v ekipi desetih učiteljev, ki nas je doletel ta privilegij.
prof. Tjaša Perigoj