Tolkalna glasba in Conservatorium van Amsterdam
Glasbena šola Ribnica je v šolskem letu 2022/23 postala del vseevropskega projekta Erasmus+. Projekt šoli omogoča več različnih oblik izobraževanja v tujini, tako za učitelje kot tudi za učence. Splošni cilj programa je, z mobilnostjo vseh deležnikov izobraževanja, z vseživljenjskim učenjem podpirati izobraževalni, poklicni in osebni razvoj ljudi na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa v Evropi in po svetu, krepitev evropske identitete in aktivno državljanstvo. Ker je bil to za našo šolo prvi tovrstni projekt, smo se odločili za bolj osnovne in krajše oblike sodelovanja, tiste večje, ki vključujejo tudi mobilnost učencev, pa pustili za naslednje edicije programa. Tako sta pod okriljem Erasmusa dve ribniški učiteljici odšli na seminar na Islandijo, ostali pa smo se dogovorili za t.i. job shadowing oziroma hospitacije na različnih šolah po Evropi.
Moj prvotni cilj je bil izboljšanje kompetenc na področju skupinske igre tolkalcev. Predvsem me je zanimalo področje tolkalnih skupin v gibanju, saj tovrstnih skupin na področju Slovenije ni prav veliko. Tozadevno so zelo aktivni na zahodu Evrope, še posebej v Belgiji in na Nizozemskem, zato sem svojo prijavo usmerila tja. Kot se pogosto zgodi pa je moja pot zavila nekoliko v drugo smer…še vedno bomo igrali skupaj, korakali pa bomo kdaj drugič.
Ko sem v začetku januarja na seminarju za timpane, na Konzervatoriju za glasbo in balet Ljubljana, spoznala prof. Nicka Wouda, sem se odločila, da bom še vedno ostala pri skupinski glasbi, a ne nujno v gibanju. Prof. Woud je pravkar upokojeni svetovno priznan timpanist, dolgoletni član orkestra Concertgebouw, hkrati pa timpane poučuje tudi na Conservatorium van Amsterdam (CvA). Z njegovo pomočjo sem prišla do koordinatorke za Erasmus programe omenjene šole. In potem do vseh profesorjev oddelka za klasična tolkala, ki so bili prisotni v predvidenem tednu.
Izbrali smo teden, v katerem so imeli študenti t.i. Lunch Concert v dvorani Muziekgebouw. Na koncertu so igrali znamenito skladbo S. Reicha: Drumming. Skladba je napisana v minimalističnem slogu in kot glavno kompozicijsko tehniko uporablja “phasing”, pri kateri dva glasbenika igrata enak repetitivni vzorec, ki ga nato en izmed njiju nekoliko pospeši toliko, da se mu doba zamakne in tako dobita nov vzorec. Potem lahko nekaj časa ostaneta v istem tempu ali spet eden izmed njiju vzorec pospeši, odvisno od željenega učinka. Skladba ima 4 dele, v katerih slišimo različno zveneče instrumente-od štirih parov uglašenih bongosov v prvem delu, preko marimbe, človeških glasov, žvižganja in flavte pikolo, do konglomerata vsega na koncu skladbe. Glede na to kako hitro prehajajo glasbeniki iz ene faze v drugo, lahko skladba traja poljubno dolgo.
Nizozemski sistem glasbenega šolstva se precej razlikuje od našega. Kot so mi razložili profesorji na konzervatoriju, javnega nižjega glasbenega šolstva tam sploh ne poznajo več. Z izjemo nekaterih glasbenih šol pod okriljem in za potrebe pihalnih orkestrov na jugu države, večina otrok prve glasbene korake naredi pri privatnih učiteljih. Ker so privatne lekcije drage, si jih mnogi ne morejo privoščiti. Tako niti ni presenetljivo, da je v študijskem letu 2022/23, od štiriindvajsetih študentov oddelka za klasična tolkala na enem izmed največjih glasbenih konzervatorijev v državi-CvA, samo en nizozemec. Čeprav se tolkala obravnava kot en instrument (najbrž je vsem jasno, da je to pravzaprav skupina instrumentov), je tu vsak izmed profesorjev specialist za svoje področje. Naj naštejem samo tiste, pri katerih sem hospitirala: predstojnik oddelka je prof. Jansen, ki ima veliko različnih nalog, kot omenjeno timpane poučuje prof. Woud, za marimbo in komorno glasbo je zadolžena Rachel Xi Zhing, Laurent Warnier poučuje vibrafon in skupinsko igro, Mark Braafhart je specializiran za orkestrska tolkala, Marijn Korff de Gidts predava metodologijo tolkal in etnična tolkala.
Moram priznati, da me je najbolj navdušil prof. Marijn Korff de Gidts. Njegov pouk poteka v skupinah. Pouk tehnike igranja in uporabe etničnih tolkal je obvezen za študente prvega letnika. Pri urah aktivno sodelujejo. Prva ura, ki sem se je udeležila, je bila v ritmih senegalske glasbe. Vsak izmed nas je dobil svoj Sabar (tradicionalni boben iz Senegala) in po dva skupaj isti ritmični vzorec, ki smo jih po nekaj ponovitvah sestavili v celoto. Med tem je profesor razložil ozadje in uporabo te glasbe. Podobno je potekala tudi ura arabskih tolkal, kjer smo se osredotočili na eno izmed različic arabskega tamburina.
Med tednom mojega obiska na CvA sem prav pri vsaki uri našla nekaj novega, kar se že trudim uvesti v lastne ure pouka. Zato sem iskreno hvaležna ravnatelju naše glasbene šole, ki je imel dovolj zaupanja vame, da me je vključil v projekt. Seveda pa gre zahvala tudi samemu programu Erasmus+, ki omogoča mobilnost v šolskih klopeh, s tem daje podporo za vseživljenjsko učenje učiteljem in nam širi učna obzorja.
prof. Maja Povše, učiteljica tolkal