- Klavirski aktiv -
Mozart, Beethoven, Schubert, Chopin, Grieg ... pa tudi Elena, Mirjana, Izabela, Kristina in še mnogo drugih ljudi ter otrok po širnem svetu je spoznalo vrsto črno-belih tipk in zvok klavirja. Nekateri med njimi so postali skladatelji, koncertni mojstri ali profesorji, drugi pa so npr. končali samo nižjo glasbeno šolo. Skupno vsem nam pa je to, da je glasba v nas pustila velik pečat. Ljudje smo že od nekdaj občudovali moč glasbe in njene pozitivne vplive na človeka, tako iz psihičnega kot iz fizičnega vidika. Na klavirskem oddelku se učiteljice zavedamo vseh prednosti, ki jih bo učenec pridobil poleg znanja igranja na inštrument, zato na učnih urah z veseljem nadgrajujemo znanje otrok, na različnih nastopih in tekmovanjih pa verjamemo v njihove sposobnosti. Učiteljice klavirja na naši glasbeni šoli – Mirjana Zeljić Brnčič, Izabela Vlašić, Elena Metelko in Kristina Jeke – skrbimo za medsebojno sodelovanje in strokovno izpopolnjevanje ter zaključujemo z mislijo: »Kjer neha govorica, se začenja glasba« (Hoffmann).
Glasbena šola Ribnica se nahaja v osrčju suhorobarske dežele. V bližnjem gozdu najdemo različne vrste lesa iz katerih so naši predniki začeli spretno izdelovati najrazličnejše izdelke: škafe, rešeta, žlice ... Vsi pa vemo, da je les tudi zelo zvočen. Za izdelavo enega godalnega inštrumenta potrebujemo 24 posameznih skrbno izbranih kosov iz različnih vrst lesa. Najpomembnejši vrsti sta javor in smreka. Goslarski mojster po mnogih urah natančnega dela iz njih izdela godalo: violino, violo, violončelo in kontrabas. Violina je bila med prvimi inštrumenti, ki jih je Glasbena šola Ribnica ponudila v uk. Danes se učenci na naši šoli lahko učijo igranja na vse štiri godalne inštrumente.
Učiteljici Ksenija Abramović Grom in Danica Kavrakova ter učitelji Ivo Vlašić, Andrej Kastrevc in Maksim Bogdanov poleg solističnega igranja navdušujejo naše učence tudi za skupinsko muziciranje. Združujemo jih v manjše priložnostne sestave enakih ali različnih godal.V svojo družbo radi povabimo še učence drugih inštrumentov: klavirja, harmonike, flavte in kitare. Ti komorni sestavi pogosto sodelujejo na nastopih v glasbeni šoli, z veseljem pa sodelujejo tudi na prireditvah izven zidov šole.
Za naš največji uspeh si štejemo, da veliko učencev po končanem izobraževanju ne odloži inštrumentov, temveč nadaljuje svoje glasbeno ustvarjanje v raznih orkestrih in komornih ansamblih izven glasbene šole. Pod motom "enkrat glasbenik, vedno glasbenik" naši učenci ostanejo na več načinov povezani z glasbo in glasbeno šolo ter se zelo radi udeležujejo koncertov orkestra ali nastopov bivših učencev.
Glasba se prenaša iz roda v rod in nemalokrat srečamo bivše učence, kako vpisujejo svoje otroke v glasbeno šolo, ki so jo sami obiskovali. Ponosni smo na to, da se je z leti ustvarila tradicija in so se godala uveljavila ter pustila globoke korenine v naši čudoviti Ribniški dolini, polni glasbeno zelo nadarjenih ljudi.
- Godalni aktiv -
- Aktiv trobil in tolkal -
Je bilo včasih tako in je še danes, da pri vseh pomembnih občinskih, krajevnih in premnogih državnih slovesnostnih enostavno ne gre brez orkestra, včasih in danes prepoznanega po imenu »pleh muska«. Glede na ime vzdevka je vsakomur jasno, da brez glasbil pod skupnim imenom trobila tudi »pleh muske«, sicer najbolj znane zasedbe s trobili, ne bi bilo. Da je tempo, kot mora biti, imajo nalogo nepogrešljiva tolkala. Pa to še zdaleč ni edini sestav, kjer smo trobilci in tolkalci prisotni. Pogosto zaigramo v raznih jazz ansamblih, v simfoničnem orkestru, v narodno-zabavnih ansamblih in še mnogo kje. Nenazadnje, tudi Golica, Avsenikova slovenska himna, brez trobente in baritona ne bila Golica. Učitelji trobil in tolkal smo si zadnje desetletje zelo prizadevali, da bi ta glasbila v naših krajih zazvenela v večjem številu. Danes lahko z veseljem ugotovimo, da nam je uspelo. Poleg trobente, baritona, roga in pozavne smo ravno v letu, ko praznujemo 50. jubilej, po nekaj letnem premoru ponovno vpisali učenca, ki bo kos velikanu med trobili. Govorim seveda o tubi – po domače basu, ki je temelj takega ali onakega orkestra in zato zelo iskan in zaželen. Da pa tolkala niso zgolj veliki boben in mali bobenček, po domače »drumla«, je že skoraj vsakomur jasno. Poleg ksilofona, zvončkov, vibrafona, bongov in še in še na naši šoli poučujemo tudi pavke ali timpane – to so tisti veliki kotli napeti z membrano, na katere igrajo zgolj najspretnejši tolkalci. Vsi tisti, ki ne vejo o čem govorim, vljudno vabljeni na kakšnega izmed nastopov šolskega pihalnega in simfoničnega orkestra. Trenutno stanje, ko v našem oddelku naštejemo kar 32 učencev, nas navdaja z optimizmom in željo, da bodo trobila in tolkala tudi v prihodnje lepo zvenela in udarjala v mnogih sestavih širom naših krajev.
Učitelj: »Koliko si vadil to skladbico?«
Učenec: »Veliko, veliko.«
Učitelj: »Koliko krat je to?«
Učenec: »Hmm,… dvakrat? «
Učitelj: »Odlično. Zagotovo boš naslednji teden že znal!!!«
No, takšnega pogovora v učilnicah harmonike zagotovo ni. Saj učenci harmonikarskega oddelka dokazujejo na različnih prireditvah, nastopih, koncertih ... da temu ni tako. Jože Lovka, Slavica Marinković in Franc Malavašič bdimo nad njimi in spodbujamo njihov napredek v Ribnici, Velikih Laščah, Sodražici in Loškem potoku. Naša skrita želja, ki sta jo nekoč že uresničila Andrej Puhar in Matija Suhadolc, je, da ponovno zaživi harmonikarski orkester. Če nam je uspelo, si boste pa lahko prebrali v naslednjem zborniku.
- Harmonikarski aktiv -
- Aktiv brenkal -
Kitara – orkester v malem.Tako je Andres Segovia, vrhunski klasični kitarist našega časa, slikovito opisal svoje glasbilo. Poleg tega pa zna biti kitara tudi intimen spremljevalec skritih ljubezenskih izpovedi. Ta njena izpovedna širina in neskončna barvna paleta zvokov po eni strani kitaristu omogoča nešteto umetniških in izraznih možnosti, hkrati pa je ravno zaradi tega ne najlažje obvladljivo glasbilo – da lepo zapoje, jo je treba prav pošteno stisniti za vrat! A poučevanje kitare nam gre v ribniški glasbeni šoli prav dobro že od leta 1968. Takrat je bilo vpisanih 18 učencev, ki jih je poučeval FranciGornik, skozi letapaje zanimanje zanjo med otroki le še naraščalo.Trenutno jih je v Ribnici ter podružnicah v Velikih Laščah in Sodražici pri učiteljih Viktorju Papežu Marku Smiljaniću vpisanih 40. Poleg kitar smo v aktivu brenkal zelo veseli tudi citrarskega oddelka, ki je bil ustanovljen leta 2009, ko je prve 4 citrarje poučevala Mateja Avšič. Danes je k pouku citer pri Karmen Zidar Kos vpisanih 8 učencev.
Pri pouku ne dajemo poudarka le klasičnemu repertoarju za brenkala, temveč se poglabljamo tudi v glasbo različnih žanrov, časov, kultur in zasedb – tako na kitari večkrat zazvenijo sodobne rokovske pesmi v klasični preobleki, flamenko, tehnika fingerstyle, vse skupaj pa večkrat pospremimo s petjem ... na citrah pa je seveda nepogrešljiva ljudska glasba.
Novost sta letos še dve večji zasedbi – šolski bend, ki vključuje dve električni kitari, baskitaro, tolkala in glas, ter manjši kitarski orkester.
Glas je najpopolnejši inštrument. Popoln, kot smo mi sami. Z njim pozdravimo svet, ko se rodimo in do konca ga nosimo s seboj. Nič nas ne stane in če ga negujemo, naj popelje do neslutenih višav. Poboža nam dušo, posuši solze, lahko nas prebudi ali nas krega, smeji se z nami in nas objame s svojo nežnostjo. Je povezava med nebom in zemljo – božanski dotik večnosti.
- Pevski aktiv -
- Aktiv pihalcev -
Oddelek pihal se je s pomočjo ravnateljev – Bernarde Kogovšek in Matjaža Jevšnikarja – v vseh letih povečal za več kot 50 odstotkov.
Učenci dosegajo vidne uspehe na tekmovanjih na regionalnem in državnem nivoju, obiskujejo pihalni orkester ter čedalje bolj številčno sodelujejo v simfoničnem orkestru. Po lanskoletnem skupnem koncertu pihalnega orkestra Glasbene šole Ribnica in godbe Ribnica se je veliko naših učencev pridružilo le-tej. S tem prispevamo k dvigu nivoja Ribniškega pihalnega orkestra ter skrbimo za kontinuiteto delovanja amaterske glasbene kulture v občini. Naši učenci – pihalci veliko nastopajo na raznih prireditvah v občini, ki jih organizirajo društva in ostale organizacije, zato so postali nepogrešljiv del ribniškega kulturnega utripa.
Naša glasbena šola nudi učencem pestro izbiro inštrumentov, zato se iz učilnic vsak dan slišijo različne skladbe in zvoki inštrumentov, na katerih učenci skozi leta izpopolnjujejo svoje igranje.Vsem tem učencem pa je skupno eno in to je predmet nauk o glasbi, ki je temeljni gradnik glasbene izobrazbe. Z različnimi metodami in načini poučevanja učencem predstavimo glasbeno-teoretična znanja, jih spoznamo z različnimi ritmičnimi vajami in utrjujemo petje tonov.Tako jim branje not ter ritma postane vsakdanje in se pri igranju skladbic na inštrument lahko posvetijo tehniki in muziciranju. Učitelji nauka o glasbi na naši šoli tudi veliko sodelujemo z učitelji inštrumentov, saj je ravno medpredmetna povezava tisti najpomembnejši faktor, ki je potreben za uspešen razvoj in napredovanje mladih glasbenih talentov.
Učenci včasih pridejo zdolgočaseni k skupinskemu pouku, vendar si kmalu po koncu šolske ure prav vsak prepeva kakšno novo pesmico z nasmehom na obrazu. Pa naj še kdo reče, da pri teoriji ni zabavno. Učitelji predmeta nauka o glasbi Aleksander Oražem, Emina Kuhar in Majda Kokošinek, skrbimo za zanimivo predstavitev učne snovi učencem, kar je včasih pravi izziv. Vsem bralcem pa priporočamo ogled filma Moje pesmi, moje sanje, v katerem je predstavljen odličen primer učenja tonske abecede – no, to se sliši malo preveč teoretično, zato recimo drugače – kjer se lahko naučite poznano pesmico »DO, RE, MI«.
